Kateri kazalniki povečujejo možnost za inšpiciranje transfernih cen

Nekateri kazalniki poslovanja davčnih zavezancev zbujajo posebno zanimanje davčnih organov, rezultat pa je lahko inšpiciranje poslovanja teh zavezancev in njihovih povezanih oseb. To še posebej velja, če gre za čezmejne transakcije. Največkrat je tak kazalnik neobičajno visok finančni rezultat, pa naj se kaže kot dobiček ali kot izguba.

Če bo davčni zavezanec izkazoval neobičajno velik dobiček, bodo davčne oblasti vsekakor zainteresirane za njegovo obdavčenje, in nasprotno, če bo izkazoval dalj časa se ponavljajočo izgubo, jo bodo davčne oblasti presojale skozi prizmo običajne podjetniške filozofije, saj je pričakovani cilj vsakega podjetnika, da posluje z dobičkom, ne z izgubo.

Dolgoročno poslovanje z izgubo bi pomenilo, da davčni zavezanec, ki posluje večinoma s povezanimi osebami v čezmejnih transakcijah, tem prodaja po prenizkih ali od njih kupuje po previsokih cenah.

Sprememba poslovnih modelov

Zadnja leta smo priča vse bolj pogostim spremembam poslovnih modelov, ki so posledica reorganizacije poslovanja v mednarodnih skupinah podjetij. V minulih letih so bile davčne oblasti pozorne predvsem na tiste oblike reorganizacij, katerih cilj je bil, da se doseženi dobički usmerijo v države z ugodnimi davčnimi sistemi in nižjimi stopnjami obdavčitev.

Zdaj se trend zanimanja davčnih organov spreminja tako, da vedno pogosteje presojajo tudi tiste reorganizacije, kjer gre za spremembo nabavno-prodajne verige (tako imenovani supply chain restructuring), kjer se zapira proizvodnja na določenih lokacijah zaradi obvladovanja stroškov dela, selitve proizvodnje bližje kupcem in drugih podobnih poslovnih razlogov.

Neustrezna uporaba politike transfernih cen

Neustrezno upravljanje poslovanja s povezanimi osebami in nekonsistentna uporaba politike določanja transfernih cen, ki rezultirajo v neobičajno visokih uskladitvah (poračunih) zaračunanih zneskov na koncu leta, ki med povezanimi osebami niso bili vnaprej dogovorjeni, je vsekakor kazalnik, ki davčnim organom daje indic, da poslovanje davčnega zavezanca na področju transfernih cen ni v redu urejeno.

V tabeli predstavljamo nekaj pomembnih kazalnikov poslovanja, ki kažejo na verjetnost neurejenega poslovanja davčnih zavezancev s povezanimi osebami.

Davčne oblasti bodo vsekakor vselej pozorne, ko bodo ugotovile obstoj navedenih kazalnikov poslovanja, kar lahko pospeši davčno inšpekcijo pri davčnih zavezancih in pomeni veliko verjetnost, da bodo davčni organi pri inšpiciranju povečali davčno osnovo inšpiciranega davčnega zavezanca zaradi neustrezne uporabe transfernih cen.

Kako obvladovati davčna tveganja od transfernih cen

Dejstvo, da je vsaka čezmejna transakcija med povezanimi osebami lahko predmet inšpiciranja davčnih organov najmanj dveh držav, ki pri svojem presojanju utegnejo zavzeti različne odločitve, povzroča, da tveganja, ki je povezano z uporabo transfernih cen, ni mogoče v celoti odpraviti. Lahko se pa to tveganje omili tako, da davčni zavezanci:

* zagotovijo ustrezne notranje kontrole, ki identificirajo in evidentirajo transakcije s povezanimi osebami;

* določijo kazalnike poslovanja, ki najpogosteje zbujajo zanimanje davčnih oblasti v zvezi z uporabo transfernih cen, in pripravijo ustrezne analize in dokumentacijo, ki utemeljujejo razloge za njihov nastanek in argumentirajo njihovo upravičenost;

* ustrezno dokumentirajo transferne cene, kjer spremljajo transakcije s povezanimi osebami in uporabljene metode določanja transfernih cen v skladu z zahtevami nacionalne zakonodaje ter vodili OECD, ki so temelj zakonskim zahtevam v zvezi z dokumentacijo o transfernih cenah v večini držav.

Kazalniki

Neustrezna uporaba transfernih cen

1. Dalj časa trajajoča poslovna izguba ali izredno majhen dobiček iz poslovanja.

2. Velika sprememba v stopnji dobičkovnosti v primerjavi z minulimi leti.

3. Različne cene/dodatki na stroške, ki se zaračunavajo:

• povezanim in nepovezanim osebam za enake transakcije ali

• različnim povezanim osebam za enake transakcije. Različne cene/dodatki na stroške, ki se zaračunavajo:

• povezanim in nepovezanim osebam za enake transakcije ali

• različnim povezanim osebam za enake transakcije.

4. Neobstoj (ustrezne) dokumentacije o povezanih osebah in uporabljenih transfernih cenah.

5. Neobstoj pogodb ali odstopanje od pogodbenih določil za transakcije s povezanimi osebami.

6. Izredno visoki stroški licenčnin, plačani za uporabo patenta, blagovne znamke ali druge pravice, kot za uporabo poslovnih procesov/sistemov/modelov/ imena …

7. Plačilo licenčnin za patente, ki niso pravno zaščiteni ali za tako imenovane mehke pravice, kot za uporabo poslovnih procesov/sistemov/modelov/ imena …

8. Neobičajno visoke cene, plačane za storitve poslovodenja (tako imenovani management fee.

9. Poslovanje s povezanimi osebami, ki so rezidenti držav z ugodnim davčnim sistemom ali so rezidenti davčnih oaz.

10. Visoki odhodki slabitve sredstev, odpisov zalog ali stroškov reorganizacije poslovanja, povezanih s poslovanjem s povezanimi osebami.

11. Pomembni zneski uskladitev (poračunov) cen za transakcije s povezanimi osebami, opravljene ob koncu leta.

12. Dejansko poslovanje s povezanimi osebami odstopa od zapisanih metod za določanje transfernih cen in politik oblikovanja cen za blago in storitve.

13. Likvidacija družbe, ki posluje z dobičkom.

14. Prenos poslovnih funkcij in tveganj med povezanimi podjetji, ki ni v skladu z običajno poslovno prakso (je poslovno neutemeljen).

Vir: KPMG Global Transfer pricing services: A meeting of minds - resolving transfer pricing controversies, avgust 2008

Avtor: Nada Drobnič,

Objavljeno v Financah 7.10.08 00:01, tiskana izdaja št. 193/2008