Kako si podjetja sama lahko pomagajo v likvidnostni krizi

•    Izboljšajo finančno sliko podjetja: povečajo kapital prek vključitve osebnega premoženja (s prodajo nepremičnin, vrednostnih papirjev) v kapital podjetja. Kapitalska ustreznost je namreč eden od najpomembnejših finančnih kazalnikov podjetja.

•    Pogajajo se z več bankami o prestrukturiranju posojil (moratorij na odplačilo glavnice, boljše zavarovanje, ki bankam znižuje tveganje …). Prehodov strank med bankami je v kriznih časih sicer manj (banke ne tekmujejo za stranke, saj se ubadajo s težavami svojih sedanjih strank), nekaj pa jih vendarle je. Banke vedo, da kriza ne bo trajala večno in da gresta fleksibilnost banke in lojalnost podjetnika dolgoročno z roko v roki.•    Spremljajo razpise za državno (EU) pomoč s subvencioniranimi posojili ali jamstvi. Za sodelovanje na razpisih si lahko najamejo svetovalce.

Dušan Jeraj, Taxgroup davčno svetovanje:

Naši finančni svetovalci predlagajo naslednje korake:

•    Kljub upadu vrednosti nepremičnin v zadnjem letu imajo številna podjetja v svojih knjigah nepremičnine ovrednotene po starih vrednostih izpred pet ali več let. Večinoma je tržna vrednost teh nepremičnin še vedno višja od njihove knjigovodske vrednosti in jih je možno z bilančnega vidika okrepiti.•    Če posamezna dejavnost podjetja, ki je s poslovno-organizacijskega vidika sposobna tvoriti neodvisno poslovanje, podjetju prinaša dobiček, jo je možno prenesti na ločeno družbo in jo ovrednotiti na tržno vrednost ter s tem izboljšati bilanco stanja matične družbe.

•    Za sedanje dolgoročne obveznosti, vezane na EURIBOR, je smiselno razmisliti o obrestni zamenjavi, saj so trenutne referenčne obrestne mere rekordno nizke. S tem se podjetja lahko izognejo morebitnim večjim težavam pri plačevanju prihodnjih obresti v primeru večje rasti obresti.
•    Del finančnih sredstev je možno sprostiti tudi z učinkovitejšim upravljanjem obratnega kapitala. Pri terjatvah je smiselno razmisliti o njihovi odprodaji (factoring), pri zalogah pa o boljši logistiki, čeprav to zahteva dodatno vlaganje v informacijsko tehnologijo.

Luka Vesnaver, Poteza Podjetniške finance:

 Kot se je izkazalo, je šlo pred krizo pogosto za slabo premišljene investicije podjetij z negativno neto sedanjo vrednostjo. Rezultat je visoko razmerje med dolgom in denarnim tokom iz poslovanja, kar močno otežuje sposobnost podjetij za nadaljnjo rast in razvoj. Če je bila v letih pred nastopom gospodarske krize splošna usmeritev predvsem rast, ki je temeljila na dolžniškem financiranju, bi se morala podjetja v prihodnje osredotočiti na:•    Investicije v projekte s pozitivno neto sedanjo vrednostjo, ki zagotavljajo dolgoročno vzdržno rast. Gre predvsem za investicije v njihovo osnovno dejavnost, kjer imajo zaradi znanja in izkušenj določeno primerjalno prednost in so lahko konkurenčna na trgu.

•    Učinkovito upravljanje obratnega kapitala, izkoriščanje obratnega kapitala kot vira financiranja (podaljševanje plačilnih rokov do dobaviteljev, skrajševanje plačilnih rokov kupcem, faktoring …).

•    Dezinvestiranje vsega poslovno nepotrebnega premoženja (dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe, opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva) ter nedobičkonosnih poslovnih programov. Pogoj za to sta predhodno finančno ovrednotenje premoženja ter poslovno-proizvodnih programov in proučitev razmer na trgu, če te omogočajo dezinvestiranje po primernih cenah.

•    Zagotavljanje dolgoročnih stabilnih virov financiranja. Podjetja bodo morala do finančnih virov v prihodnosti dostopati tudi prek trga kapitala.

Darja Peršolja, računovodska hiša Contall:

 •    Večje zaupanje pri bankah lahko podjetje pridobi z jasno izdelanimi finančnimi analizami in projekcijami s pojasnili, ki prikazujejo realen finančni položaj in verodostojnost razvojnega potenciala. Banke zanima, koliko mesečnih realizacij ima podjetje v svojih obveznostih, kolikšen delež kapitala je v vseh obveznostih do virov sredstev, ali so dolgoročne obveznosti pokrite z dolgoročnimi viri … Kakovostne in pravočasne informacije so torej temelj za pripravo ustreznih poročil, ki služijo odločanju in drugim deležnikom, kot je banka. Prav njihova odsotnost je največkrat razlog za težave z prezadolženostjo in nezmožnostjo za pridobitev primernih virov financiranja.•    Analiza poslovanja zelo pogosto kaže na zaostreno gospodarjenje z obratnimi sredstvi. Zato so potrebni doslednejše in načrtno poslovanje z denarjem (roki in načini plačila, ugotavljanje vzrokov za odstopanja realiziranega denarnega toka od načrtovanega, učinkovita izterjava ter sprejemanje potrebnih postopkov za obvladovanje in zmanjšanje terjatev) zmanjšanje in hitrejše obračanje zalog, odprodaja nekurantnih zalog …

•    Na izboljšanje likvidnosti neposredno vpliva odprodaja nepotrebnih ter slabo izkoriščenih osnovnih sredstev.

•    Zagotovita naj se ustrezna velikost in struktura lastnega in tujega kapitala. Kar zadeva lastnega, se po potrebi odpovemo izplačilu dividend, povečamo lastni kapital na podlagi rezultatov poslovanja ali novim vplačilom lastnikov, sprostimo tihe rezerve v premoženju in kapitalu (davčne omejitve). Pri tujem kapitalu skušamo doseči odlog zapadlosti obveznosti, odpis zaračunanih obresti za obveznosti, preoblikovanje tujega kapitala v lastniškega …